Ali bi inovativna zdravila lahko prinesla večje prihranke, kot stanejo? Kaj to novo poročilo pomeni za pljučnega raka
O izdatkih za zdravstvo se pogosto razpravlja z vidika stroškov. Vlade se soočajo s težkimi odločitvami glede tega, kako financirati nova zdravljenja in hkrati obvladovati naraščajoče povpraševanje po zdravstvenih storitvah.
Novo evropsko poročilo kaže, da obstaja morda še en način, kako gledati na to vprašanje.
Raziskovalci ocenjujejo, da je vsak evro, vložen v inovativna zdravila, v 29 evropskih državah ustvaril povprečno 5,67 evra širših družbenih in gospodarskih koristi, vključno z manj bolnišničnimi bivanji, izboljšano produktivnostjo in zmanjšanjem prezgodnje umrljivosti.
Čeprav se poročilo ne osredotoča izključno na pljučnega raka, temveč obravnava več pomembnih področij bolezni, odpira pomembna vprašanja o tem, kako Evropa meri vrednost medicinskih inovacij.
Kaj je ugotovilo poročilo?
Poročilo, ki ga je naročila Evropska federacija farmacevtskih industrij in združenj (EFPIA) ter so ga pripravili raziskovalci Inštituta WifOR v sodelovanju s profesorjem Frankom R. Lichtenbergom z Univerze Columbia, je preučilo vpliv novejših zdravil v 29 evropskih državah.
Po ocenah naj bi se v obdobju med letoma 2014 in 2024:
Vsak 1 € vložka v inovativna zdravila je po ocenah prinesel 5,67 € širših družbenih in gospodarskih koristi.
Dodatna naložba v višini 11,67 milijarde evrov je prinesla 66,18 milijarde evrov izmerljivih koristi.
Preprečenih je bilo okoli 20,9 milijona bolnišničnih dni.
Preprečilo se je izgubo približno 1,83 milijona let življenja pred dopolnjenim 85. letom.
Raziskovalci ocenjujejo, da so te koristi posledica kombinacije manjšega števila hospitalizacij, večje produktivnosti in manj predčasnih smrti.
Pogled onkraj proračuna za zdravila
Eno od glavnih sporočil poročila je, da zdravil ne smemo obravnavati zgolj kot strošek zdravstvenega varstva.
Avtorji trdijo, da lahko novejša zdravila imajo širši vpliv na družbo, saj ljudem pomagajo, da ostanejo dlje zdravi, s čimer zmanjšujejo obremenitev bolnišnic in omogočajo večjemu številu ljudi, da nadaljujejo z delom ali prispevajo k družinskemu in skupnostnemu življenju.
Poročilo ne meri zgolj cene zdravil, temveč poskuša oceniti njihov širši gospodarski vpliv.
Kaj to pomeni za pljučnega raka?
Zdravljenje pljučnega raka se je v zadnjem desetletju drastično spremenilo.
Napredek na področju testiranja biomarkerjev, ciljnih terapij in imunoterapije pomeni, da je zdravljenje vedno bolj prilagojeno posamezniku. Mnogi ljudje danes prejemajo terapije, ki so prilagojene biološkim značilnostim njihovega raka, namesto da bi se uporabljal enoten pristop za vse.
S tem, ko je na voljo vedno več inovativnih načinov zdravljenja, postajajo odločitve o dostopu do njih vse pomembnejše.
Če učinkovita nova zdravila zmanjšajo število sprejemov v bolnišnice, pomagajo ljudem ohraniti kakovost življenja ali izboljšajo preživetje, lahko njihova vrednost presega zgolj proračun za zdravila.
Poročilo ne odgovarja na to vprašanje posebej v zvezi z rakom na pljučih, vendar ponuja drugačen pogled oblikovalcem politik, ki razmišljajo o tem, kako bi bilo treba ocenjevati inovacije.
Dostop je še vedno pomemben
Inovacije lahko koristijo ljudem le, če so nova zdravila na voljo takrat, ko jih potrebujejo.
Po vsej Evropi je dostop do inovativnih zdravil še vedno neenakomeren, saj se razpoložljivost in čakalne dobe med državami precej razlikujejo. Tudi potem, ko je zdravilo pridobilo regulativno odobritev, lahko odločitve o povračilu stroškov in nacionalne politike financiranja dostop odložijo za mesece ali celo leta.
Za ljudi, ki jih je prizadel pljučni rak, je pravočasen dostop do učinkovitih oblik zdravljenja še vedno enako pomemben kot razvoj novih.
Uravnotežen pogled
Kot vsako raziskavo je treba tudi to poročilo obravnavati ob upoštevanju virov financiranja in uporabljene metodologije.
Naročila ga je EFPIA, organizacija, ki zastopa raziskovalno usmerjeno farmacevtsko industrijo v Evropi. Raziskovalci prav tako opozarjajo, da so njihove ocene konzervativne, saj uporabljajo cenike zdravil namesto cen z popustom in ne vključujejo vseh možnih zdravstvenih in gospodarskih koristi.
Poročilo ne trdi, da vsako novo zdravilo samodejno pomeni dobro vrednost. Namesto tega preučuje, ali bi bilo treba naložbe v zdravstveno varstvo ocenjevati širše, tako da bi poleg stroškov zdravil upoštevali tudi uporabo v bolnišnicah, produktivnost in dolgoročne zdravstvene izide.
Ker Evropa še naprej vlaga v precizno medicino in ciljno usmerjena zdravljenja, bo to verjetno ostalo pomembna tema razprave za zdravstvene sisteme, oblikovalce politik in vse, ki jih je prizadel pljučni rak.
Vir
Kako inovacije spodbujajo zdravje in rast v Evropi: ocena donosnosti naložb v inovativna zdravila(Inštitut WifOR, v naročilu EFPIA, junij 2026).