Pljučni rak in inovacije na področju boja proti raku: zakaj mora Evropa zaščititi dosežen napredek

Nova era v zdravljenju pljučnega raka

Napredek na področju zdravljenja pljučnega raka poteka hitreje, kot se mnogi zavedajo.

V zadnjem desetletju so napredki v znanosti in zdravljenju začeli spreminjati možnosti za ljudi, pri katerih je bila ta bolezen diagnosticirana. Ciljno usmerjena zdravljenja izboljšujejo izide pri nekaterih bolnikih, katerih rak vsebuje določene genetske mutacije. Testiranje biomarkerjev pomaga zdravnikom razumeti, katera zdravljenja bi bila najbolj učinkovita za posameznega bolnika. Imunoterapija je spremenila zdravljenje mnogih bolnikov z napredno boleznijo, medtem ko se novi pristopi, vključno s konjugati protiteles-zdravil in terapevtskimi rakovnimi cepivi, razvijajo v okviru raziskav in kliničnih preskušanj.

Zakaj je ta izziv še vedno nujen

Pljučni rak ostaja eden največjih izzivov na področju raka v Evropi in je še vedno glavni vzrok smrti zaradi raka na celotnem kontinentu, saj vsako leto povzroči več sto tisoč smrtnih primerov. Pri mnogih ljudeh se bolezen odkrije šele v pozni fazi, ko so možnosti zdravljenja lahko bolj omejene, stopnje preživetja pa nižje. Za tiste, ki živijo s pljučnim rakom, in njihove družine lahko to pomeni uničujoče posledice na fizični, čustveni in finančni ravni.

Vendar pa obstajajo tudi razlogi za upanje. Vedno več ljudi živi dlje, kot bi se še pred kratkim zdelo mogoče. Zgodnejša diagnoza, boljši pristopi k presejalnim pregledom in bolj prilagojena zdravljenja počasi spreminjajo pričakovanja glede oskrbe in preživetja. V nekaterih državah se pljučni rak vse pogosteje obravnava kot bolezen, s katero se je mogoče dolgoročno spoprijemati, in ne kot takojšnjo smrtno obsodbo.

Vendar napredek v znanosti še ne pomeni samodejno napredka za vse.

Po vsej Evropi se ljudje, ki jih je prizadel pljučni rak, še vedno soočajo z velikimi neenakostmi pri zdravstveni oskrbi. Dostop do programov presejalnih pregledov se med državami močno razlikuje. Pri nekaterih osebah prihaja do zamud pri postavitvi diagnoze ali pri testiranju biomarkerjev, kar lahko vpliva na odločitve glede zdravljenja. Dostop do kliničnih preskušanj je neenakomeren, pri čemer so novejša zdravila v enem zdravstvenem sistemu lahko hitro na voljo, v drugem pa ostajajo nedosegljiva.

Za ljudi z rakom pljuč te razlike niso le abstraktni politični problemi. Od njih je namreč odvisno, ali bo nekdo prejel ustrezno zdravljenje ob pravem času, ali bo imel dostop do inovativnih terapij in, končno, ali bo imel večje možnosti za preživetje.

Evropska politika na področju raka se ne sme osredotočati zgolj na financiranje raziskav, naložbene strategije ali načrtovanje zdravstvenih sistemov. Osredotočiti se mora na to, ali inovacije dovolj hitro dosežejo ljudi, da lahko pomembno vplivajo na njihova življenja. Prav tako je treba zagotoviti, da znanstveni preboji ne ostanejo omejeni na majhno število držav ali specializiranih centrov. Ohraniti moramo zagon v času, ko so zdravstveni sistemi po vsej Evropi pod vse večjim pritiskom.

Pandemija COVID-19 je razkrila, kako ranljive so lahko storitve na področju zdravljenja raka v primeru motenj. V mnogih državah so bili prekinjeni programi presejalnih pregledov, diagnoze so se zavlekle, zdravljenje pa je bilo prekinjeno. Hkrati se Evropa sooča s širšimi izzivi, med katerimi so pomanjkanje delovne sile, naraščajoči stroški zdravstvenega varstva in vse večja globalna konkurenca na področju medicinskih inovacij.

Prav zato je novi strateški dokument z naslovom »Evropa na razpotju: zagotavljanje trajnega vodilnega položaja na področju zdravljenja raka in inovacij« tako pomemben za pljučnega raka.

V dokumentu, ki ga je sprožila in financirala družba AstraZeneca ter ga pripravila v sodelovanju s strokovnjaki za raka, zagovorniki in vodilnimi političnimi predstavniki iz vse Evrope, je obravnavano, kaj mora Evropa storiti v prihodnje, da bi ohranila dosežen napredek na področju zdravljenja raka, saj se evropski načrt za boj proti raku »Beating Cancer Plan« bliža svojemu zaključku leta 2027.

V dokumentu je navedeno, da si Evropa ne more privoščiti, da bi popustila v prizadevanjih. Čeprav je bil v okviru evropskega načrta za boj proti raku dosežen pomemben napredek, je še vedno potrebno veliko dela, da se zagotovi, da se inovacije odražajo v boljših izidih za bolnike z rakom v vseh državah članicah. To vključuje krepitev sodelovanja na področju raziskav, izboljšanje dostopa do diagnostike in zdravljenja, podporo kliničnim preskušanjem ter zagotavljanje, da so zdravstveni sistemi pripravljeni na zagotavljanje vse bolj personalizirane onkološke oskrbe.

Za skupnost bolnikov s pljučnim rakom so te prednostne naloge še posebej pomembne. Testiranje biomarkerjev, na primer, je danes ključnega pomena za številne odločitve o zdravljenju, vendar se dostop do njega in njegova kakovost po Evropi lahko precej razlikujeta. Brez pravočasnega in natančnega testiranja lahko bolniki zamudijo priložnost za zdravljenje, ki bi jim lahko koristilo. Podobno ostaja neenakomeren tudi dostop do multidisciplinarne oskrbe, strokovnega znanja specialistov in sodobnih potekov zdravljenja.

Tudi organizacije bolnikov imajo ključno vlogo. Ljudje, ki jih je prizadel pljučni rak, prispevajo izkušnje iz lastnega življenja, ki lahko pomagajo oblikovati boljše politike in zdravstvene sisteme. Morajo imeti ključno vlogo v razpravah o dostopu, kakovosti oskrbe, raziskovalnih prioritetah in ovirah, s katerimi se ljudje še vedno soočajo.

Za organizacijo Lung Cancer Europe je sporočilo jasno: Evropa mora še naprej narekovati tempo na področju zdravljenja raka, pri čemer morajo inovacije hitreje in pravičneje doseči ljudi.