Umetna inteligenca, slikanje in pljučni rak: kaj nova platforma EU »Cancer Image Europe« pomeni za ljudi po vsej Evropi

Evropska pobuda za slikanje raka je program, ki ga financira EU in ki povezuje podatke o slikanju raka iz bolnišnic in raziskovalnih centrov po vsej Evropi z namenom razvoja in preverjanja orodij umetne inteligence za diagnostiko in zdravljenje. Poseben projekt v okviru te pobude, imenovan UNICA, vključuje predvsem podatke o presejalnih pregledih za pljučnega raka iz 12 zdravstvenih centrov v sedmih državah.

Tukaj je opis, za kaj gre, kakšen je njegov namen in zakaj organizacija Lung Cancer Europe temu posveča posebno pozornost.

Kaj je Evropska pobuda za slikanje raka?

Evropska pobuda za slikanje raka je vodilna pobuda evropskega načrta za boj proti raku. Njen cilj je izkoristiti podatke iz slikanja, umetno inteligenco in superračunalništvo, da bi zdravnikom in raziskovalcem pomagala sprejemati hitrejše in natančnejše odločitve glede diagnoze in zdravljenja raka.

V središču projekta je platforma Cancer Image Europe, ki jo je razvil projekt EUCAIM in jo je program DIGITAL Evropske unije financiral v višini 18 milijonov evrov. Platforma ne prenaša podatkov o bolnikih iz bolnišnic in raziskovalnih centrov, kjer se ti podatki nahajajo. Namesto tega uporablja federativni pristop: institucije ohranijo nadzor nad svojimi podatki, medtem ko je mogoče orodja umetne inteligence hkrati usposabljati, testirati in validirati na več podatkovnih naborih.

Septembra 2025 platforma združuje 83 naborov podatkov s slikovnimi podatki za devet vrst raka, ki zajemajo približno 107.000 udeležencev. Registriranim uporabnikom je že na voljo petdeset orodij umetne inteligence, do konca leta 2026 pa naj bi platforma vsebovala več kot 100.000 primerov in 60 milijonov slik iz najmanj 30 nosilcev podatkov iz 15 držav.

Zakaj je to potrebno pri pljučnem raku

Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Evropi. Vsako leto je ta diagnoza postavljena 484.000 ljudem. Kljub temu pa je še vedno preveč primerov, ko je diagnoza postavljena prepozno, v fazi, ko je možnosti za zdravljenje manj in so izidi znatno slabši.

Vemo, da presejanje rešuje življenja. Dokazi so jasni in to že vrsto let. Vendar se presejanje za pljučnega raka po Evropi še vedno ne izvaja v takšnem obsegu, kot bi se moralo. Dostop do njega je neenakomeren. V nekaterih državah ga skoraj ni. Posledica tega je vrzel med tem, kar je znanstveno mogoče, in tem, kar je ljudem dejansko dostopno – vrzel, ki najbolj prizadene prebivalce držav z nižjimi dohodki in zapostavljenih skupnosti.

To za nas ni nov problem. V našem »Atlasu dostopa do zdravljenja« smo kartirali razpoložljivost zdravljenja in kritje stroškov v 30 evropskih državah ter ugotovili, da v nekaterih evropskih državah z nižjimi dohodki čakalne dobe za nova zdravila znašajo 600 dni ali več. V naših letnih poročilih smo dosledno dokumentirali, kako se zdravstvena oskrba razlikuje glede na to, kje živite, in ne le glede na to, katero bolezen imate. Ta neenakost ni neizogibna. Njeno odpravljanje pa zahteva boljša orodja, boljše podatke in sisteme, ki se lahko medsebojno učijo prek meja.

Prav za to se vzpostavlja platforma Cancer Image Europe.

Podatki o pljučnem raku se vnašajo v platformo

Eden od najpomembnejših dosežkov za našo skupnost je projekt UNICA, ki se financira v okviru programa EU4Health s 3,9 milijona evrov sofinanciranja s strani EU. Projekt UNICA v združeno infrastrukturo vnaša podatke iz obsežnih presejalnih pregledov raka dojke, pljuč in prostate ter združuje 12 zdravstvenih centrov iz Slovenije, Portugalske, Poljske, Litve, Grčije, Nemčije in Ukrajine.

Pri tem izstopajo tri stvari. Prvič, podatki o slikanju pljučnega raka iz različnih evropskih populacij bodo na voljo za razvoj in validacijo umetne inteligence v obsegu, ki doslej ni bil mogoč. Drugič, te populacije vključujejo države, ki so bile v preteklosti v raziskavah velikega obsega premalo zastopane, kar je bistveno, če naj orodja umetne inteligence delujejo enakopravno po vsej Evropi in ne le v okoljih z najboljšimi viri. Tretjič, združen model pomeni, da lahko tudi ustanove v državah z omejenimi viri prispevajo k skupni infrastrukturi in imajo od nje koristi, ne da bi morale prenašati občutljive podatke ali same vzpostavljati dragih sistemov.

Izrecni cilj projekta UNICA ni zgolj zbiranje podatkov. Njegov cilj je preizkušati najsodobnejše modele umetne inteligence za presejanje raka ter hkrati spodbujati altruizem pri delitvi podatkov bolnikov: idejo, da ljudje, ki svoje podatke prispevajo za raziskave, to počnejo zato, da bi pomagali drugim, in da je treba ta prispevek priznati, zaščititi in odgovorno uporabiti.

Preverjalni centri, ki jih poganja umetna inteligenca: mreža, ki se oblikuje

Februarja 2026 je Evropska komisija objavila razpis, s katerim je zdravstvene organizacije pozvala, naj se pridružijo evropski mreži naprednih centrov za presejanje, ki temeljijo na umetni inteligenci. Namen mreže je pospešiti uvajanje rešitev umetne inteligence za preprečevanje in diagnostiko raka, pri čemer se neposredno opira na infrastrukturo Cancer Image Europe.

To pomeni prehod od gradnje infrastrukture k dejanski uporabi. Platforma ni več zgolj raziskovalno orodje. Postaja temelj za klinično uporabo, način preverjanja, ali lahko orodja umetne inteligence, razvita v raziskovalnem okolju, resnično izboljšajo rezultate, ko se uporabljajo v dejanskih bolnišnicah z dejanskimi bolniki.

Pri pljučnem raku je to pomembno. Analiza CT-posnetkov s pomočjo umetne inteligence že kaže obetavne rezultate pri zgodnejšem odkrivanju vozličkov, ki bi sicer lahko ostali neopaženi ali bi bili napačno razvrščeni. Ker se ta orodja preverjajo na večjih in raznovrstnejših zbirkah podatkov, je vse težje prezreti argumente za njihovo vključitev v nacionalne presejalne programe.

Kaj to pomeni v praksi

Platforma Cancer Image Europe ni čudežna rešitev. Izgradnja infrastrukture še ne pomeni zagotavljanja enakopravnosti. Orodje na podlagi umetne inteligence, ki je bilo preverjeno na podatkovnih naborih iz 15 držav, je treba še uvesti v klinično prakso, zagotoviti njegovo povračilo s strani zdravstvenih sistemov ter ga omogočiti vsem ljudem, ne glede na njihovo poštno številko ali zdravstveni proračun njihove države.

To so tako politični kot tudi tehnični izzivi. In to so izzivi, pri katerih bomo vztrajali.

Vendar je infrastruktura, ki se tu gradi, resnično pomembna. Že leta je bila ena od ovir za napredek na področju raziskav in diagnostike pljučnega raka razdrobljenost: podatkovni nizi, ki so premajhni za usposabljanje zanesljive umetne inteligence, klinični centri, ki delujejo ločeno, ter dokazi, pridobljeni v eni državi, ki nikoli ne pridejo do druge. Platforma Cancer Image Europe je neposreden odgovor na to razdrobljenost.

Pomembno je tudi, da je pri njeni izgradnji v ospredju zasebnost pacientov in suverenost podatkov. Federativni model pomeni, da podatki ostanejo tam, kjer so. Ne zbirajo se v osrednjem skladišču, kar bi ustvarjalo enotne točke odpovedi ali tveganja. Ljudje, ki živijo z rakom na pljučih in prispevajo svoje podatke za raziskave, si zaslužijo vedeti, da se z njimi ravna v skladu z najvišjimi standardi zaščite. Ta platforma je zasnovana tako, da to zagotavlja.

Trenutek, ko je treba biti pozoren

Evropski načrt za boj proti raku je v zadnjih letih prinesel vrsto zavez. Nekatere so bile izpolnjene, druge pa ostajajo le cilji. Medtem ko se pogovori o proračunu EU nadaljujejo, je pritisk na pobude v tem okviru resničen.

Platforma Cancer Image Europe je že pokazala rezultate. Deluje, se širi in začenja omogočati čezmejno validacijo umetne inteligence, kar prej ni bilo mogoče. To je dosežek, ki ga je vredno zaščititi in na njem graditi.

Zlasti na področju pljučnega raka smo v obdobju resničnega znanstvenega napredka. Nova zdravljenja, daljše preživetje, jasnejše razumevanje tega, kako izgleda kakovostna oskrba. Vprašanje je, ali so sistemi, povezani s temi napredki, dovolj dobro zasnovani, da jih lahko zagotovijo na pravičen način. Skupna, združena infrastruktura za slikanje, ki zdravnikom po vsej Evropi pomaga pri zgodnejšem in natančnejšem odkrivanju pljučnega raka, je del tega odgovora.

To pobudo bomo pozorno spremljali in našo skupnost sproti obveščali o njenem razvoju.

*Evropska pobuda za slikanje raka je vodilna pobuda evropskega načrta za boj proti raku. Platformo Cancer Image Europe razvija projekt EUCAIM. Več informacij je na voljo na spletni strani [cancerimage.eu](https://cancerimage.eu) in na [straneh Evropske komisije o digitalni strategiji](https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/cancer-imaging).*