Vročejša poletja, bolj onesnažen zrak: vročinski vali in pljučni rak v Evropi
Ker to pišemo v juniju 2026, se velik del južne Evrope pripravlja na temperature blizu 40 °C, le nekaj tednov po tem, ko je po celini pustošila smrtonosna vročinska vala v zgodnjem poletju. Za Španijo, Francijo, Portugalsko in Italijo so ponovno razglašena opozorila pred vročino, noči pa so tako tople, da prinašajo le malo olajšanja.
Izjemna vročina je že sama po sebi nevarna. Vendar pa ne gre le za udobje ali celo za toplotni udar. Vročejša poletja spreminjajo tudi zrak, ki ga dihamo, kar ima neposreden vpliv na zdravje pljuč in na pljučnega raka.
Zakaj se vročinski vali v Evropi kar ne nehajo
Vročinski vali takšnega obsega niso več redki pojavi. Ker toplogredni plini segrevajo planet, se obdobja izjemne vročine pojavljajo prej, trajajo dlje in dosegajo višje temperature. Kar se je nekoč zdelo izjemno, postaja stalnica evropskega poletja.
Ta trend prinaša skrite posledice za pljuča, saj se vročina in onesnaženost zraka pojavljata skupaj.
Kako toplota poslabša kakovost zraka, ki ga dihamo
V vročih, brezvetrnih in sončnih dneh se izpušni plini iz prometa in industrijski izpusti pod vplivom sončne svetlobe pretvorijo v prizemni ozon, glavno sestavino poletnega smoga. Čim bolj vroče in sončno je, tem več ozon se nabira.
Vročina prinaša tudi sušo, suša pa spodbuja gozdne požare. Ti požari onesnažujejo zrak z drobnimi delci, znanimi kot PM2,5, ki se lahko širijo na velike razdalje, daleč onkraj samega požara.
Tako onesnaženje z ozonom kot tudi s trdnimi delci otežujeta dihanje. Lahko povzročita kašelj, zasoplost in astmatične napade, obremenjujeta srce ter poslabšata obstoječe pljučne bolezni. Za ljudi, ki že živijo z rakom na pljučih, so dnevi s slabo kakovostjo zraka lahko še posebej težki.
Povezava z rakom pljuč
Ta povezava sega globlje kot le do simptomov, ki se pojavijo v dneh s slabo kakovostjo zraka. Onesnaženost zunanjega zraka je priznana kot vzrok za raka že od leta 2013, ko jo je Mednarodna agencija za raziskave raka uvrstila med rakotvorne snovi skupine 1, torej v isto kategorijo kot tobak.
Aprila 2026 je obsežna študija, ki sta jo izvedli Unija za mednarodni boj proti raku in Inštitut George za globalno zdravje, opredelila razsežnost problema. Na podlagi 42 sistematičnih pregledov in metaanaliz je študija onesnaženju zraka pripisala več kot 434.000 primerov pljučnega raka letno po vsem svetu ter ugotovila, da dolgotrajna izpostavljenost delcem PM2,5 poveča splošno tveganje za nastanek raka pri posamezniku za približno desetino. Onesnaženost zraka je po ocenah odgovorna za 27,5 % preprečljivih primerov raka na pljučih pri ženskah in 15,8 % pri moških.
To je ključnega pomena tudi za porast pljučnega raka pri ljudeh, ki nikoli niso kadili in ki predstavljajo vse večji delež tistih, pri katerih je bila bolezen diagnosticirana. Zanje je onesnaženost zraka eden najpomembnejših znanih dejavnikov tveganja. Pljučni rak ni le bolezen, povezana z individualnim vedenjem. Je tudi bolezen, povezana z okoljem in politiko.
Vse dokaze smo podrobno predstavili v našem prejšnjem članku z naslovom »Onesnaževanje zraka in pljučni rak v Evropi: kaj kažejo trenutni dokazi«.
Zgodba o neenakosti v Evropi
Po vsej Evropi se je kakovost zraka v zadnjih desetletjih izboljšala, in ta napredek je dejanski. Število smrtnih primerov v EU, povezanih z drobnimi trdnimi delci, se je med letoma 2005 in 2022 zmanjšalo za skoraj polovico.
Vendar pa se koristi niso porazdelile enakomerno. Vzhodna in jugovzhodna Evropa nosita daleč največje breme, saj so ravni onesnaženosti v nekaterih regijah večkrat višje kot v najčistejših predelih na severu. Kraj bivanja lahko vpliva na stopnjo izpostavljenosti posameznika in s tem tudi na njegovo tveganje.
Ta vrzel redko nastopa sama. V istih regijah je pogosto slabši dostop do specialistične oskrbe, nižja stopnja izvajanja molekularnih testov in daljši čakalni roki za postavitev diagnoze. Neenakost v kakovosti zraka pomeni neenakost pri raku.
Kaj se mora zgoditi
Evropa že ima okvir za spremembe. Revidirana direktiva o kakovosti zunanjega zraka, sprejeta leta 2024, približuje standarde EU smernicam Svetovne zdravstvene organizacije in določa mejno vrednost za drobne trdne delce v višini 10 mikrogramov na kubični meter, ki jo je treba doseči do leta 2030. Večina celine to vrednost še vedno presega.
Zakon je učinkovit le, če se izvaja, spremlja in uveljavlja ter če imajo najbolj ogrožene skupnosti besedo pri tem, kako se to izvaja. Ker so vročinski vali postali stalni del evropskih poletij, ukrepi za boj proti podnebnim spremembam in čisti zrak niso ločeni od vprašanja pljučnega raka. So del istega boja.
To je del širšega premika. V svoji strategiji do leta 2028 Unija za mednarodni boj proti raku obravnava pljučnega raka, boj proti tobaku in onesnaženost zraka kot eno povezano prednostno nalogo, pregled dokazov pa poziva, naj se cilji glede kakovosti zraka vključijo v nacionalne načrte za boj proti raku in izvajajo v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čisti zrak ni več ločen od boja proti pljučnemu raku. Je njegov sestavni del.
V organizaciji Lung Cancer Europe menimo, da morajo biti ljudje, ki živijo s pljučnim rakom, in tisti, ki so najbolj ogroženi, vključeni v razpravo o kakovosti zraka v Evropi. Dokazi niso več pod vprašajem. Ostaja le še volja, da ukrepamo v skladu z njimi.