Evropski parlament je podprl nova pravila, katerih cilj je zmanjšati izpostavljenost delavcev rakotvornim snovem po vsej EU.
Glasovanje je potekalo 6. oktobra 2026, pri čemer je 499 poslancev Evropskega parlamenta glasovalo za, 49 proti, 104 pa se je vzdržalo. To je najnovejši korak pri posodobitvi pravil EU o rakotvornih, mutagenih in snoveh, ki lahko vplivajo na reproduktivno sposobnost, na delovnem mestu.
Ena številka resnično izstopa. Evropska komisija ocenjuje, da bi ti ukrepi v naslednjih 40 letih lahko preprečili okoli 1.700 primerov pljučnega raka ter okoli 19.000 drugih bolezni, povezanih z delom.
To so predvidene prihodnje koristi, ne pa primeri, ki so bili že preprečeni.
Zato gre pri tem za veliko več kot le tehnično posodobitev zakonodaje o delovnem okolju. Gre tudi za zgodbo o preprečevanju pljučnega raka.
Kaj se je spremenilo?
Ta zakonodajni akt predstavlja šesto revizijo Direktive EU o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh.
Posodobljena pravila uvajajo nove ali strožje mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu za snovi, med katerimi so kobalt in anorganske kobaltove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki, 1,4-dioksan in izopren.
Te se uporabljajo v različnih panogah, med drugim v proizvodnji baterij, jekla in kovin, kemikalij ter tekstila in gume.
Pravila tudi bolj jasno vključujejo določene varilne hlape v področje uporabe direktive ter poostrijo zahteve glede zaščitne opreme.
Več o teh ukrepih si lahko preberete v pregledu šeste revizije, ki ga je pripravil Evropski parlament.
Zakonodaja še ni v celoti začela veljati. Svet mora še zaključiti postopek uradnega sprejetja. Države članice bodo nato morale te zahteve prenesti v nacionalno zakonodajo.
Kako velika je izpostavljenost dejavnikom tveganja za raka na delovnem mestu v Evropi?
Večji, kot si mnogi morda sploh predstavljajo.
Raziskava EU-OSHA o izpostavljenosti delavcev ponuja eno najbolj jasnih dosedanjih slik poklicne izpostavljenosti dejavnikom tveganja za raka v Evropi.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo 46,6 milijona delavcev v svojem zadnjem delovnem tednu verjetno izpostavljenih vsaj enemu dejavniku tveganja za nastanek raka.
Več kot eden od štirih je bil verjetno izpostavljen vsaj dvema.
Med najpogostejše izpostavljenosti so spadale:
sončno ultravijolično sevanje
izpušni plini dizelskega motorja
benzen
kristalna silika, ki se vdihava
formaldehid.
Raziskava je zajela delavce v Nemčiji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Madžarskem in Finskem ter je zajela skoraj 100 milijonov delavcev.
Ni nujno, da bo vsak, ki je izpostavljen, zbolel za rakom – izpostavljenost in bolezen nista isto.
To pa kaže, kako razširjena je še vedno izpostavljenost znanim dejavnikom tveganja za raka na delovnem mestu.
Katera izpostavljenost na delovnem mestu je povezana s pljučnim rakom?
Ni ene same vrste dela ali panoge, ki bi bila povezana s poklicnim pljučnim rakom.
V informativnem listu Evropskega kodeksa proti raku o poklicni izpostavljenosti je navedenih več vrst izpostavljenosti na delovnem mestu, povezanih s pljučnim rakom.
Mednje spadajo:
azbest
kristalna silika, ki se vdihava
varilni dimi
izpušni plini dizelskega motorja
arzen
krom
nikelj
kadmij
radon
policiklični aromatski ogljikovodiki.
Do teh izpostavljenosti lahko pride v različnih panogah, med drugim v gradbeništvu, predelovalni industriji, rudarstvu, prometu in ravnanju z odpadki.
Stopnja tveganja je odvisna od snovi, obsega izpostavljenosti, trajanja izpostavljenosti in ukrepov za zaščito, ki so vzpostavljeni.
Zakaj je pljučni rak del slike poklicnih rakavih obolenj
Rak, povezan z delom, ostaja pomemben zdravstveni problem v Evropi.
EU-OSHA opredeljuje poklicni rak kot glavni vzrok smrtnih primerov, povezanih z delom, v EU.
Pljučni rak je pomemben del te slike.
To je eden od razlogov, zakaj so najnovejše spremembe na ravni EU pomembne. Že vrsto let je znano, da lahko izpostavljenost na delovnem mestu povzroči raka. Kar pa se spreminja, je način, kako Evropa meri te izpostavljenosti in kako strogo se nekatere med njimi nadzorujejo.
EU ima zdaj veliko boljše podatke o tem, kje prihaja do izpostavljenosti, katere skupine delavcev so prizadete in kje je preprečevanje morda pomanjkljivo.
Ti boljši dokazi lahko zdaj prispevajo k oblikovanju prihodnjih preventivnih ukrepov in predpisov, skupaj z znanstvenimi dokazi, ki se že uporabljajo za določanje mejnih vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu.
Zakaj je to tako pomembno za preprečevanje pljučnega raka
O preprečevanju pljučnega raka se včasih govori, kot da gre predvsem za posameznikovo ravnanje.
To je še širše.
Ljudje so lahko izpostavljeni rakotvornim snovem prek zraka, ki ga vdihujejo, prek okolja, v katerem živijo, in prek dela, ki ga opravljajo.
Na delovnem mestu je zmanjšanje izpostavljenosti pogosto odvisno od delodajalcev, regulativnih organov in vlad. To lahko vključuje spremembo industrijskih procesov, izboljšanje prezračevanja, zmanjšanje izpostavljenosti pri viru ali zagotavljanje ustrezne zaščitne opreme.
Zato je zaščita na delovnem mestu pomemben del razprave o preprečevanju pljučnega raka.
Nova pravila ne bodo odpravila vseh tveganj za nastanek pljučnega raka pri delu. Zadevajo namreč določene snovi in postopke, medtem ko druga tveganja že ureja druga zakonodaja.
Vendar je glasovanje 6. oktobra pomembno, saj približuje sprejetje še enega sklopa zaščitnih ukrepov v celotni EU.
Preprečevanje pomeni tudi preprečevanje izpostavljenosti
Zmanjšanje bremena pljučnega raka pomeni, da se ne osredotočamo le na en dejavnik tveganja ali en način preprečevanja.
Preventivni pregledi in zgodnje odkrivanje so ključnega pomena. Enako pomembni so tudi čistejši zrak, varnejša delovna mesta in boljša zaščita pred znanimi rakotvornimi snovmi.
To najnovejše glasovanje v EU je del tega.
Naslednji korak je uradno sprejetje, ki mu bo sledilo izvajanje v državah članicah. Pravi preizkus bo, ali bodo strožja pravila pripeljala do manjše izpostavljenosti na delovnih mestih po vsej Evropi.