BMI, črevesna mikrobiota in imunoterapija: nova študija v reviji *Nature* raziskuje paradoks debelosti

NoviceZdravljenjeRaziskave
Avtor: spletna ekipa

Raziskovalci raka že leta poskušajo pojasniti nepričakovano ugotovitev.

Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek številnih vrst raka in na nešteto načinov vpliva na slabše zdravje. Vendar pa so nekatere študije pokazale, da se nekateri ljudje z višjim indeksom telesne mase (ITM) na zaviralce imunskih kontrolnih točk odzivajo bolje kot tisti z nižjim ITM. Ta presenetljiva ugotovitev je postala znana kot »paradoks debelosti«.

Nova obsežna študija, objavljena v reviji *Nature*, kaže, da sam indeks telesne mase (BMI) morda ni razlog za to. Raziskovalci so namreč ugotovili, da pri določanju učinkovitosti imunoterapije morda veliko večjo vlogo igra medsebojno delovanje prehrane in črevesnega mikrobioma.

Raziskava je bila izvedena predvsem v laboratorijskih in živalskih modelih, zato zaenkrat ne bo spremenila načina zdravljenja. Vendar pa ponuja eno doslej najprepričljivejših razlag za vprašanje, ki že leta zaposluje raziskovalce na področju raka.

Kaj je paradoks debelosti v imunoterapiji?

Zaviralci imunskih kontrolnih točk so korenito spremenili zdravljenje številnih vrst raka, vključno z rakom pljuč. Delujejo tako, da pomagajo imunskemu sistemu prepoznati in napasti rakave celice.

Ko so raziskovalci analizirali rezultate pri osebah, ki so prejemale ta zdravljenja, se je začel kazati nepričakovan vzorec. V več študijah se je zdelo, da so osebe z višjim ITM dosegale boljše odzive kot tiste z nižjim ITM.

To se je zdelo v nasprotju s skoraj vsem, kar vemo o debelosti in zdravju.

Ali je prekomerna telesna teža na kakršen koli način izboljševala učinkovitost imunoterapije? Ali pa je bil indeks telesne mase (BMI) zgolj pokazatelj nečesa veliko bolj zapletenega?

To vprašanje je ostalo brez odgovora.

Zakaj BMI morda ne pojasnjuje odziva na imunoterapijo?

Indeks telesne mase (BMI) je koristen način za oceno, ali je telesna teža posameznika v zdravem razponu, vendar ima pomembne omejitve.

To nam ne pove ničesar o telesni sestavi, presnovi, prehrani ali bilijonih bakterij, ki naravno živijo v prebavnem sistemu in so skupaj znane kot črevesni mikrobiom.

V zadnjem desetletju so raziskovalci vedno bolj spoznavali, da ti mikroorganizmi igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju imunskega sistema. Več študij je že nakazalo, da lahko razlike v črevesnem mikrobiomu vplivajo na učinkovitost imunoterapije.

Namen te nove študije je bil preučiti, ali bi se paradoks debelosti morda dejansko dal pojasniti z razmerjem med prehrano, črevesnimi bakterijami in imunskim sistemom, namesto zgolj s telesno težo.

Kako so raziskovalci preučevali paradoks debelosti?

Raziskovalci so na miših z pljučnimi tumorji razvili dvanajst različnih prehranskih modelov, preden so jih zdravili z imunoterapijo proti PD-1. Vsaka prehrana je povzročila različne presnovne spremembe in različne profile črevesnega mikrobioma.

Namesto da bi se zgolj spraševali, ali je debelost vplivala na zdravljenje, so preučili, kako je prehrana vplivala na imunski sistem, črevesno mikrobioto in odziv na imunoterapijo.

To jim je omogočilo, da so ločili vplive telesne teže od bioloških sprememb, ki potekajo znotraj telesa.

Kaj je pokazala študija v reviji Nature?

Rezultati so nakazovali, da BMI sam po sebi ne more pojasniti, zakaj so nekatere živali odgovorile bolje kot druge.

Nekatere prehrane, ki so povzročile debelost, so sprožile močan odziv na imunoterapijo, druge pa ne. Prav tako ni vsaka skupina vitkih oseb pokazala slabega odziva.

Namesto tega so ugotovili, da obstaja najmočnejša povezava med prehrano, črevesnim mikrobiomom in odzivom na zdravljenje.

Z drugimi besedami, telesna teža se je izkazala za precej manj zanesljiv pokazatelj kot biološke spremembe, povezane z različnimi prehranskimi navadami.

Kako bi lahko črevesni mikrobiom vplival na imunoterapijo?

Raziskovalci so ugotovili jasne razlike v črevesnih bakterijah pri živalih, ki so se dobro odzvale na imunoterapijo, v primerjavi s tistimi, ki se niso.

Ena bakterija, Lactobacillus johnsonii, se je dosledno izkazala.

Pomembno je, da so raziskovalci ugotovili, da so se najmočnejši učinki pokazali takrat, ko je bila ta bakterija prisotna skupaj z ustrezno prehrano. To kaže, da je na odziv na zdravljenje vplivalo ravno medsebojno delovanje prehrane in črevesnega mikrobioma, ne pa sama »koristna« bakterija.

Ekipa je prav tako identificirala bakterijske metabolite, ki bi lahko pomagali pojasniti, kako črevesni mikroorganizmi vplivajo na imunski sistem, ter s tem zagotovila nov vpogled v zadevne biološke mehanizme.

Kaj se je zgodilo, ko so raziskovalci spremenili prehrano?

Morda najbolj presenetljiv rezultat se je pokazal, ko so raziskovalci med študijo spremenili prehrano miši.

Črevesni mikrobiom se je hitro spremenil, te spremembe pa so vplivale na odzive na imunoterapijo, še preden so se pojavile večje spremembe telesne teže.

To podpira domnevo, da bi lahko črevesni mikrobiom sam po sebi imel bolj neposredno vlogo pri določanju odziva na imunoterapijo kot le indeks telesne mase (BMI).

Raziskovalci so tudi prenesli črevesne mikrobe iz ljudi v miši. Tudi v tem primeru so ugotovitve nakazovale, da bi prehrana lahko spremenila sestavo teh mikrobnih skupnosti in vplivala na učinkovitost imunoterapije.

Kaj to pomeni za ljudi z rakom na pljučih?

Čeprav so ugotovitve navdušujoče, jih je treba razlagati previdno.

Ta študija ne pomeni, da bi morali ljudje pred začetkom imunoterapije pridobiti na teži.

To ne pomeni, da bo sprememba prehrane izboljšala rezultate zdravljenja.

Ni dokazov, da bi jemanje probiotikov povečalo učinkovitost imunoterapije.

Namesto tega raziskovalcem omogoča veliko boljše razumevanje, zakaj se učinki imunoterapije lahko razlikujejo od osebe do osebe.

Razumevanje teh mehanizmov bi lahko sčasoma pripeljalo do novih načinov izboljšanja zdravljenja, bodisi prek prehranskih pristopov, terapij, ki temeljijo na mikrobiomu, bodisi prek zdravil, usmerjenih v iste biološke poti. Vendar bo potrebnih še veliko več raziskav na ljudeh, preden bi kateri koli od teh pristopov lahko postal del rutinske onkološke oskrbe.

Kaj ta študija ne prikazuje?

  • To ne pomeni, da debelost izboljša izide pri raku.

  • To ne pomeni, da bi morali ljudje pridobiti na teži.

  • Iz tega ni razvidno, da bi sprememba prehrane izboljšala učinkovitost imunoterapije.

  • Ne priporoča se jemanje probiotikov pred zdravljenjem.

Kaj prinaša prihodnost raziskav mikrobioma?

Črevesni mikrobiom je postal eno najbolj zanimivih področij raziskav raka, ta študija pa v ta sestavljanki dodaja pomemben nov delček.

Ugotovitve ne nakazujejo, da bi bila debelost koristna, temveč kažejo na precej bolj zapleteno medsebojno delovanje med prehrano, črevesnimi bakterijami in imunskim sistemom.

Za ljudi, ki jih je prizadel pljučni rak, ta raziskava zaenkrat ne bo spremenila načina zdravljenja. Vendar pa z razlago dolgoletnega paradoksa debelosti znanstvenike približuje razumevanju, zakaj je imunoterapija pri nekaterih ljudeh tako učinkovita in kako bi v prihodnosti lahko več ljudi imelo koristi od teh zdravljenj, ki podaljšujejo življenje.

Viri

Osnovna študija

Ozadje

Dodatno branje

Viri

Osnovna študija
Desharnais L, Swaby A in sod. Sinergija med prehrano in mikrobiomom je osnova za učinkovitost imunoterapije pri debelosti. Nature. 2026.
Ozadje
Nacionalni inštitut za raka – Zaviralci imunskih kontrolnih točk
Cancer Research UK – Imunoterapija
World Cancer Research Fund International – Telesna debelost in rak

Dodatno branje
Lung Cancer Europe – Mikrobiom in pljučni rak: kako bi črevesne bakterije lahko spremenile zdravljenje
Lung Cancer Europe – CAR-T-celice in pljučni rak
Lung Cancer Europe – Testiranje biomarkerjev pri pljučnem raku napreduje hitreje kot kdaj koli prej: Ali Evropa uspeva slediti temu razvoju?
Spletna ekipa
Prejšnja

Naslednji dolgoročni proračun EU: v novem poročilu so izpostavljena ključna vprašanja v zvezi z rakom na pljučih
Naprej

TROP2 in pljučni rak: kaj vemo doslej