Pljučni rak vpliva na veliko več kot le na telesno zdravje. Strah, negotovost in žalost lahko spremljajo bolnike že od trenutka diagnoze naprej, čustveni vpliv pa pogosto enako močno občutijo tudi njihovi skrbniki.
Deseto poročilo organizacije Lung Cancer Europe je preučevalo psihološke in čustvene posledice pljučnega raka po vsej Evropi. V njem so proučevali, kako je to vplivalo na duševno zdravje, kaj je ljudem pomagalo pri spopadanju s to boleznijo in ali jim je bila v okviru zdravstvene oskrbe ponujena podpora na področju duševnega zdravja.
V obdobju od 28. maja do 6. julija 2025 je v raziskavi sodelovalo 2.204 ljudi iz 31 držav. Med njimi je bilo 1.709 ljudi, pri katerih je bil diagnosticiran pljučni rak, in 495 ljudi, ki so skrbeli za osebo s to boleznijo.
2.204 ljudi
so sodelovali v anketi
31 držav
prisotni v celotni evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije
61,2 % ljudi
so poročali o negativnem vplivu pljučnega raka na njihovo duševno zdravje
Anketa je potekala od 28. maja do 6. julija 2025 in je bila na voljo v 19 jezikih.
Kaj je bilo predmet poročila
Čustveni vpliv pljučnega raka: strah, žalost, tesnoba in negotovost ter kako so čustvene težave vplivale na družinsko življenje, družabno življenje, delo in finančno stanje.
Depresija in anksioznost: diagnoze depresije in anksioznih motenj pred in po pljučnem raku, ponovnem pojavu bolezni ali poslabšanju obstoječih bolezni ter zdravljenje, ki so ga prejeli bolniki.
Spopadanje s težavami in podpora drugih: Kaj je ljudem pomagalo ohraniti duševno zdravje, vključno z ohranjanjem občutka normalnosti, zdravim načinom življenja ter podporo družine in prijateljev.
Podpora v okviru poteka zdravljenja: ali je bila ponujena podpora na področju duševnega zdravja, ali so ljudje svojemu zdravstvenemu timu povedali o čustvenih težavah in kaj bi jim najbolj pomagalo.
»Nemoč. Ženi sem sicer lahko pomagal, a je nisem mogel ozdraviti.«
Devet od desetih udeležencev je po postavitvi diagnoze doživljalo čustvene težave, ki so vplivale na njihovo vsakdanje življenje, 46,3 % pa jih je navedlo, da so te težave pogosto ali nenehno motile njihovo vsakdanje življenje. Kljub temu polovici udeležencev ni bila ponujena nobena oblika podpore na področju duševnega zdravja, 41,3 % pa jih je menilo, da jim zdravstvena ekipa ni zagotovila ustrezne čustvene podpore.
Kaj je zahtevala organizacija Lung Cancer Europe
Podpora na področju duševnega zdravja naj postane del oskrbe bolnikov z rakom pljuč
Psihološko podporo vključite v vsako fazo poteka zdravljenja pljučnega raka, od diagnoze prek zdravljenja do obdobja preživetja, in se redno pozanimajte o čustvenem počutju, namesto da čakate, da bodo ljudje sami spregovorili o tem.
Podpirajte negovalce in tudi ljudi, ki živijo s pljučnim rakom
Negovalci so poročali o slabšem duševnem zdravju in manjši čustveni podpori s strani zdravstvenih ekip. Zato bi jim bilo treba ponuditi informacije in psihološko podporo kot samostojnim posameznikom.
Vpliv pljučnega raka na duševno zdravje
Rak pljuč in duševno zdravje sta pokazala, kako široko se čuti čustveni vpliv raka pljuč in kako pogosto primanjkuje podpore.
Poročilo, objavljeno leta 2025, je pozvalo, naj se podpora na področju duševnega zdravja prizna kot ključni del oskrbe bolnikov s pljučnim rakom, tako za ljudi, ki živijo s pljučnim rakom, kot tudi za tiste, ki zanje skrbijo.
Pljučni rak in duševno zdravje
10. letno poročilo organizacije Lung Cancer EuropeLung Cancer Europe: 10. poročila po državah
V 10. poročilu organizacije »Lung Cancer Europe« je bil proučen vpliv pljučnega raka na duševno zdravje po vsej Evropi.
Nato je bilo pripravljenih deset poročil po državah, ki na podlagi odgovorov oseb, prizadetih zaradi pljučnega raka v posamezni državi, ponujajo podrobnejši vpogled v nacionalne ugotovitve.
Poročila držav, objavljena 26. marca 2026, so na voljo v njihovih maternih jezikih in jih lahko preberete ali prenesete spodaj.